Otrokom se zdi grozno in neverjetno, da je Juda Iškarijot izdal Jezusa. Njegov učenec je bil, poslušal ga je in hodil za njim, potem pa … Nemogoče! Marija pa jih vpraša: “Mislite, da ga vi ne bi mogli izdati?” Začelo se je izpraševanje vesti.

Glavni junaki naših šmarnic nam tokrat povedo, da Gospod ne kaznuje, da nam nikoli ne želi slabega. Odpušča in želi, da po padcu pademo.

Otroci, glavni junaki letošnjih šmarnic, tokrat razmišljajo o Jezusu, ki je pastir. Ovce ga poslušajo, ker vedo, da jih ima rad in zaupajo Vanj, ki jim bo pokazal pot do dobre paše. Jezus je torej pastir, pa mi, smo res njegove ovce?

Tokrat že naslov pove vse in lepo vabi k poslušanju šmarnic. Bog deluje, Božja beseda nagovarja, če ji le dovolimo, da vstopi v nas.

Erazem je v dvomih. “Pravijo, da je Jezus usmiljen in da ljubi vse ljudi, tudi grešnike. Le zakaj je potem tako nepopustljiv? Zakaj pusti, da ga učenci zapuščajo, jim res ne more ustreči?”

Glavni junaki naše zgodbe so spoznali, da, kadar se sprejo, niso prav nič drugačni od tistih, ki so se v evangeliju ob Jezusu brez zveze prepirali. Staknili so glave in se mirno pogovorili o evharistiji in čistem srcu.

Karla, Jan in Erazem so, po marijinem nasvetu, na srečanje z Gospo povabili tudi Lučko. Kako presenečena in hvaležna je bila, ko je spoznala, zakaj naši junaki vsak dan po šmarnicah tečejo na rob gozdne jase …

Tokrat bodo marijini odgovori, nasveti avtorice zgodb in šmarnična naloga opozarjali na resnico, da Jezus ni prišel na svet, da bi delal, kar si sam izmisli, ampak to, kar mu naroči Oče. Po tej resnici bo lažje ubogati starše in učitelje …